V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

Moskovsko sodišče je včeraj, 29. julija, izreklo visoke denarne kazni tehnološkima podjetjema Zoom in TikTok. Zoom je bil oglobljen z skoraj 80 milijoni rubljev zaradi ponavljajočega se neupoštevanja ruske zakonodaje, natančneje zaradi pomanjkanja uradnega predstavništva v Rusiji. TikTok je bil prav tako oglobljen z 6 milijoni rubljev zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede organizacije dejavnosti tujega subjekta na internetu, dodatno pa je sodišče oglobilo tudi TikTok in LikeMe s skupno 10 milijoni rubljev zaradi administrativnih prekrškov.

Adam Sandler bo ponovno oblekel dres Happyja Gilmoreja v nadaljevanju priljubljene komedije, ki bo izšla na Netflixu. Brata Zac in Dylan Efron sta pritegnila pozornost s skupnim igranjem golfa v majicah, kar je navdušilo gejevsko občinstvo.

Zvezno pritožbeno sodišče Združenih držav Amerike je v petek razsodilo, da je kalifornijska prepoved odprtega nošenja strelnega orožja v nasprotju z ameriško ustavo. Tričlanski sodni senat je z izidom 2 : 1 odločil, da omejitve kršijo drugi amandma, pri čemer se je oprl na precedenčni primer vrhovnega sodišča iz leta 2022. Sodnik Lawrence VanDyke je v večinskem mnenju zapisal, da zgodovinski zapisi jasno potrjujejo pravico do odprtega nošenja orožja kot del tradicije samovarovanja. Odločitev je sprožila ostre odzive v političnih krogih, zlasti pri kalifornijskem guvernerju Gavinu Newsomu. Ta je sodnike označil za republikanske aktiviste in posvaril pred vrnitvijo v čase Divjega zahoda. Kljub trenutni zmagi zagovornikov pravice do nošenja orožja pravni strokovnjaki pričakujejo, da se bo sodni postopek nadaljeval pred širšim sestavom pritožbenega sodišča, kar bi lahko vodilo do ponovne spremembe odločitve. Dogodek sledi nizu pravnih zmag orožarskega lobija, ki se opira na zahtevo po usklajenosti omejitev z zgodovinsko tradicijo regulacije orožja v državi.

Tričlanski senat zveznega pritožbenega sodišča za deveto okrožje je v petek odločil, da je kalifornijska prepoved odkritega nošenja strelnega orožja v gosto poseljenih okrožjih v nasprotju z ameriško ustavo. Sodnika sta v razsodbi Baird proti Bonta poudarila, da omejitve zvezne države Kalifornije kršijo drugi amandma, ki državljanom zagotavlja pravico do nošenja orožja. Odločitev delno potrjuje in delno razveljavlja predhodne sodne odločitve, kar predstavlja pomemben pravni premik na področju nadzora nad orožjem v tej zvezni državi. Sodna veja oblasti je s to odločitvijo neposredno posegla v zakonodajo, ki je bila zasnovana za zmanjšanje prisotnosti orožja na javnih mestih v večjih mestih. Pritožbeni senat je pojasnil, da se pravice iz drugega amandmaja prek štirinajstega amandmaja uveljavljajo tudi na ravni zveznih držav, kar omejuje njihovo avtonomijo pri uvajanju strogih prepovedi. Tožniki so v postopku uspešno dokazali, da so bile njihove ustavne pravice neupravičeno omejene, kar bo verjetno sprožilo nove pravne bitke na vrhovnem sodišču.

Chevron je v Parizu pridobil ključno sodno odločitev, ki mu omogoča izvedbo 53 milijard dolarjev vrednega prevzema podjetja Hess. Ta poteza Chevronu zagotavlja dostop do enega največjih nahajališč nafte, odkritih v zadnjem desetletju.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da kalifornijska prepoved odkritega nošenja orožja v večjem delu države krši ustavno pravico do nošenja orožja. Deveto okrožno pritožbeno sodišče ZDA s sedežem v San Franciscu je odločilo v prid lastniku orožja, da prepoved v okrožjih z več kot 200.000 prebivalci krši drugi amandma.

Ameriški predsednik Donald Trump je na zadnji dan leta 2025 nepričakovano umaknil ukaze za napotitev Nacionalne garde v Los Angeles, Chicago in Portland. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v večmesečnem sporu med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji iz vrst demokratov, ki so napotitvi vojske v svoja mesta ostro nasprotovali. Trump je svoja prizadevanja opustil po vrsti pravnih porazov, saj so sodišča večkrat razsodila, da je njegova administracija s temi ukrepi prekoračila svoje ustavne pristojnosti. Predsednik je ob preklicu napovedal, da se bodo enote morda vrnile v prihodnje, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih zvišala. Hkrati s preklicem vojaške napotitve so se v javnosti pojavila poročila o zamrznitvi vseh zveznih izplačil za otroško varstvo zveznim državam, kar bi lahko močno vplivalo na socialno varnost prebivalstva. Trump je svojo politiko ostrega boja proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju postavil v središče priprav na prihajajoče volitve, pri čemer je celo razmišljal o uporabi zakona o uporu (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne odločbe. Trenutni umik vojske velja za začasno zmago lokalnih oblasti v dolgotrajni ustavni bitki o delitvi pristojnosti med zvezno in državno ravnijo.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Zvezni sodnik je v torek, 30. decembra, zavrnil prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za ukinitev financiranja Urada za finančno zaščito potrošnikov (CFPB). Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo obstoj veljavnega sodnega naloga, ki Trumpovi administraciji prepoveduje zaprtje te neodvisne agencije. Odločitev je bila sprejeta le 24 ur pred iztekom sredstev za operativne stroške urada, ki je bil ustanovljen leta 2011 za zaščito potrošnikov po finančni krizi. Agencija je bila v zadnjem obdobju pod močnim pritiskom Oddelka za vladno učinkovitost (DOGE), ki ga vodi Elon Musk, saj je CFPB preiskovala nekatere njegove poslovne dejavnosti. Hkrati je izvršni direktor davčne uprave IRS Frank Bisignano napovedal, da bo v prihodnjem letu približno 94 odstotkov Američanov iz srednjega razreda deležnih davčnih olajšav. Po njegovih besedah se bodo davčne stopnje znižale, prejemniki socialne pomoči pa bi lahko pridobili do 6.000 dolarjev ugodnosti, saj si administracija prizadeva za odpravo obdavčitve socialnih prejemkov. Te spremembe so posledica zakonodaje, ki jo je predsednik Trump podpisal poleti, in napovedujejo znatna vračila davkov v letu 2026. Bisignano zaseda novoustanovljeni položaj izvršnega direktorja IRS, ki ga je uvedla trenutna vlada.

Zvezna sodnica Amy Berman Jackson je v torek zavrnila poskus administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi ustavila financiranje Urada za finančno varstvo potrošnikov (CFPB). Sodišče je razsodilo, da mora vlada zagotoviti neovirano delovanje regulatorne agencije, ki so jo konservativni krogi že dlje časa poskušali ukiniti. Odločitev predstavlja pomembno oviro za Trumpova prizadevanja po vrnitvi na oblast, saj je predsednik napovedal popolno zaprtje tega nadzornega organa. Urad CFPB ima ključno vlogo pri nadzoru bank, posojilodajalcev in velikih korporacij, s čimer zagotavlja varnost finančnega sistema in ščiti ameriške potrošnike pred zlorabami. Kljub napovedim administracije o reorganizaciji ali ukinitvi agencije, sodna veja oblasti vztraja pri ohranitvi zakonsko določenih sredstev. Ta pravni spor je le eden v nizu konfliktov med Trumpovo izvršno oblastjo in neodvisnimi regulatornimi institucijami, ki so se v zadnjem obdobju okrepili zaradi agresivne industrijske politike in kadrovskih čistk.

Nekdanji vodja kabineta Ministrstva za pravosodje (DOJ) je predlagal, da bi ministrstvo prezrlo sodno odredbo v zvezni preiskavi, medtem ko sodnik spodbuja preiskavo o tem, ali je ministrstvo svetovalo ministrici za domovinsko varnost Kristi Noem, da namerno krši eno od njegovih odredb iz marca. Alina Habba, vršilka dolžnosti ameriškega državnega tožilca za okrožje New Jersey in nekdanja osebna odvetnica predsednika Donalda Trumpa, je odstopila po sodni odločbi pritožbenega sodišča, ki je ugotovila, da je nezakonito opravljala svojo funkcijo. Kot razlog je navedla "spolitično levico".

Teksasško prizivno sodišče je v torek razsodilo, da generalni tožilec Teksasa Ken Paxton nima zakonskih pooblastil za uveljavljanje novih pravil o obveznem poročanju podatkov iz kazenskih postopkov. Odločitev sodišča je potrdila predhodno začasno odredbo, ki Paxtonu preprečuje, da bi okrožne tožilce v najbolj naseljenih delih države prisilil k deljenju notranjih informacij o pregonih z njegovim uradom. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da veljavna državna zakonodaja generalnemu tožilcu ne podeljuje pristojnosti za uvajanje tako obsežnih in splošnih zahtev po poročanju za lokalne tožilce. Ukrep je bil v veliki meri usmerjen proti demokratskim okrožnim tožilcem v večjih mestih, ki so se uprli Paxtonovim poskusom centralizacije nadzora nad kazenskim pregonom. Ta pravna zmaga za lokalne oblasti omejuje vpliv državne izvršne oblasti nad avtonomijo lokalnih tožilstev v Teksasu.

Trumpova administracija je zamrznila zvezna sredstva za varstvo otrok v Minnesoti zaradi domnevnih goljufij. Ministrstvo za zdravje in socialne storitve ZDA je prekinilo izplačila in sprožilo nove preiskave v zvezi s ponudniki varstva otrok, pri čemer opozarjajo na nepravilno porabo davkoplačevalskega denarja. Preiskava je bila sprožena po objavi videoposnetka, ki je razkril nove obtožbe o goljufijah.

Brazilsko vrhovno sodišče je v četrtek, 1. januarja, zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi zaradi domnevnih zdravstvenih težav 27-letno zaporno kazen prestajal v hišnem priporu. Sodnik Alexandre de Moraes je v obrazložitvi odločitve navedel, da se zdravstveno stanje nekdanjega desničarskega voditelja ni poslabšalo do mere, ki bi upravičevala spremembo režima prestajanja kazni. Bolsonaro je bil obsojen na visoko zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara, s katerim so njegovi podporniki skušali spodkopati demokratični red v državi. Njegovi pravni zastopniki so zahtevo za hišni pripor vložili le nekaj dni pred odločitvijo, pri čemer so poudarjali nujnost stalne oskrbe zunaj zaporniškega sistema. Sodišče je po preučitvi dokazov ugotovilo, da trenutne razmere v zaporu ne ogrožajo njegovega življenja, zato ostaja v zaprtem oddelku.

Po novem poročilu je administracija Trumpa pridobila dostop do osebnih podatkov oseb, za katere je znano, da so v Združenih državah nezakonito. Razkrito je bilo tudi, da so visoki uradniki Ministrstva za pravosodje spodbudili obtožnico proti Kilmarju Abrego Garcii, domnevnemu članu tolpe MS-13 in osumljencu za tihotapljenje ljudi, šele po pomotoma izvedeni deportaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Zvezni sodnik v Kaliforniji je razsodil, da lahko administracija predsednika Trumpa ponovno začne deliti podatke o lokaciji in identiteti priseljencev brez urejenega statusa, ki so vključeni v javni zdravstveni program Medicaid, z uradom za priseljevanje in carine (ICE). Odločitev predstavlja zavrnitev pravnega izziva pod vodstvom zvezne države Kalifornije, ki je poskušala preprečiti prenos teh občutljivih informacij, sklicujoč se na pravico do zasebnosti in zaščito ranljivih skupin. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da zvezna vlada nima zakonskih ovir za takšno izmenjavo podatkov med agencijami v namene nadzora meja in uveljavljanja priseljenske zakonodaje. Odločitev bo predvidoma vplivala na številne posameznike, ki so včlanjeni v programe javnega zdravstvenega zavarovanja, saj bi njihovi osebni podatki zdaj lahko bili neposredno dostopni organom pregona, kar povečuje tveganje za deportacije. Zagovorniki pravic priseljencev opozarjajo, da bo tovrstna praksa odvrnila ljudi od iskanja nujne zdravstvene pomoči.